Josipina Urbančič Turnograjska je živela v prvi polovici 19. stoletja, torej je bila sodobnica Prešerna in njegove generacije. Družila se je z mnogimi pomembnimi osebnostmi iz takratnega političnega in kulturnega življenja. V tistem času, ko je bil jezik literature in pogovorov v meščanskih krogih še vedno nemški, je Josipina vztrajala v komunikaciji in pisanju v slovenskem jeziku. Njene »povestice« so bile objavljene v takratnih slovenskih časopisih, pa tudi v Rusiji in Bolgariji. Josipina je prijateljevala in se kasneje poročila z dr. Lovrom Tomanom, enim najzavednejših Slovencev tistega časa. Med njima se je razvilo bogato dopisovanje. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani v rokopisni zbirki 1069 njunih pisem, ki so bila zelo obsežna, saj nekatera obsegajo celo 25 strani. Josipina je umrla stara komaj 21 let, a je v že tako kratkem življenju močno zaznamovala literarno zgodovino našega naroda.
Mira Delavec izhaja iz krajev, kjer je Josipina Urbančič živela. Njena zgodba jo je prevzela že kot otroka, zato ji je kasneje posvetila, lahko rečemo, da svoj celoten študij. Za svoje odlično ocenjeno doktorsko delo je prebrala in obdelala celotno korespondenco med Josipino in Lovrom Tomanom, prepisala in analizirala je tudi vsa Josipinina dela. Dokazala je, da je Josipina prva slovenska pesnica in da je s svojim delom močno vplivala tudi na ustvarjanje njenih sodobnikov in kar je najpomembnejše, k literarnem ustvarjanju je vzpodbudila ženske, ki se v tistem času na tem področju skoraj še niso pojavljale.
Znanstvena monografija Moč vesti je izjemno pomembno delo, saj so tu prvič skupaj objavljena vsa dela Josipine Urbančič Turnograjske. Obdelan in dokazan je tudi prispevek te izjemne ženske k slovenski literarni ustvarjalnosti. Knjiga je tudi bogata s slikovnim gradivom. To je dokument, ki orisuje nek čas in priča o pomembnem prispevku žensk k ustvarjanju v slovenskem literarnem prostoru, ko se je naš jezik v literaturi šele prebujal. Vredno je tudi poudariti, da je Josipina Turnograjska prva ženska pri nas, ki je delovala v 19. stoletju in ji je posvečena knjižna monografija.
»Pomemben, simboličen trenutek je to. Gre za zamolčano kulturno dediščino, ki je dobila svoje priznanje s to predstavitvijo in s tem delom. Upam, da bo dobila tudi svojo popularizacijo. Ime Josipine Turnograjske je znano in nekako sprejeto, tudi kot simbol intelektualnega uveljavljanja žensk v Sloveniji, oziroma našem celotnem prostoru. Ampak dovolj poznano pa ni, tako je treba še marsikaj narediti za njeno večjo prepoznavnost.«
dr. Danilo Türk, predsednik RS, ob predstavitvi knjige na Gradu Turn, 16. 9. 2009
»Moč vesti je moč Josipinine vesti, da je ustvarjala z ljubeznijo in zanosom, in da ni do zadnjega dne življenja na tej poti odnehala. Moč moje vesti, da sem znala prisluhniti njenemu glasu in dokončati to, kar si je ona želela. Najina združena moč naj bo moč vesti vsem vam, da bomo skupaj gradili lepši jutri.«
ddr. Mira Delavec
»Josipine Turnograjske ne gre meriti samo po njenem literarnem opusu, po njenem skromnem skladateljskem opusu, ampak tudi kot celovito osebnost. In prav tukaj je glavna vrednost knjige naše slavljenke, ker Josipino predstavlja v vseh njenih dimenzijah, kot osebnost. Literatura sama sebi ni namen. Kaj je literatura brez bralcev? To je samo nek potencial. Bralec jo oživi. Knjigo priporočam v pozorno branje, da bo postala tisto kar vsaka prava knjiga naj bo. To je navdih.«
ddr. Igor Grdina
»Končno prihaja čas, ko tudi ženske dobivamo svoje monografije. Poudariti velja, da je monografija o Josipini Turnograjski sploh prva slovenska znanstvena monografija o ženski 19. stoletja.«
Znanstvena monografija