IZŠLO JE PRVO ZBRANO DELO JOSIPINE URBANČIČ TURNOGRAJSKE!
Josipina Urbančič Turnograjska je že 16. decembra 1850, ko si je z Lovrom Tomanom dopisovala tri tedne, zapisala: »Bolje in pametneje je res, če se zbirka povestic na dan prikaže kakor samičice.« Potem jo je Toman pregovoril, da si Kranjci še ne zaslužijo brati njenih del in Josipina je ugodila njegovi prošnji z odgovorom: »Tako bodem, kakor vi pravite, že še en čas »Kranjcem« svoje pesmi v Novicah brati pustila!«
Njen literarni opus obsega tri ohranjene pesmi (Zmiraj krasna je narava, Noč na grobu, Smereka) in 38 povestic, kot je sama poimenovala svoja dela. V času svojega življenja jih je objavila devet, in sicer je bilo prvo objavljeno delo prevod iz nemščine Petelin. Objavljeno je bilo v Slovenskem berilu za pervi gimnazijski razred 1850. Šest del je objavila v Slovanski bčeli v letih 1851 in 1852 (Nedolžnost in sila, Izdajstvo in sprava, Zvestoba do smrti, Slavjanski mučenik, Zmiraj krasna je narava, Svatoboj pušavnik) in tri v Zori leta 1852 in 1853 (Rožmanova Lenčica, Tverdislav, Boris).
Lovro Toman je dva meseca in pol po njeni smrti, 26. in 30. avgusta 1854, v 68. in. 69. številki Novic popisal celotno literarno zapuščino Josipine Urbančič Turnograjske. Ob tem so v komentarju pri časopisu zapisali: »Prerano umrli Josipini Turnograjski bi s tem spomenik postavili, da bi vse njene spise natisnjene kot eno delce na svetlo dali. Toman ima gotovo sliko rajnke, da bi jo za knižico pridjal, kakor tudi napeve. Življenjepis bi gotovo najboljše napisal Lovro Pintar.« Toman je ob popisu del leta 1854 tako javno zapisal: »Bodem tedaj vse dela, ki jih je zapustila, skrbno sobral, jih s svojo naj boljo previdnostjo uverstil in jih natisnil, kakor hitro mi opravila mojega poklica pripuste, z njeno podobo izročil. Pa to vse če dobro premišljeno in ne prenagljeno biti, ker bi krivda bila velika do rajne i njenega duha, ako bi nje dušne dela ne prišle v vredni obliki na dan.« In zbrana dela v času Tomanovega življenja niso bila nikoli izdana.
