Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri

ddr. Mira Delavec Touhami

Ddr. Mira Delavec Touhami je srce društva že od vsega začetka, zato bi vam jo radi na tem mestu kratko predstavili.

  • Otroštvo je preživela v Mačah pri Preddvoru, v kmečki družini, ki ima več kot petsto let staro tradicijo in je nanjo zelo ponosna.
  • Po končani osnovni šoli v Preddvoru in gimnaziji v Kranju je leta 2003 zaključila študij na ljubljanski Filozofski fakulteti in postala profesorica slovenskega jezika in zgodovine.
  • Diplomirala je leta 2003 na Oddelku za slovenistiko z delom Josipina Urbančič Turnograjska in na Oddelku za zgodovino z delom Vprašanje ženske volilne pravice v programih slovenskih strank v prvi Jugoslaviji (1918-1941).
  • Doktorica znanosti s področja literarnih ved je postala z delom Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju (2009).
  • Magistrica mednarodnih in diplomatskih študij je postala z delom Posameznik kot akter diplomatskih odnosov (2010).
  • Doktorica znanosti s področja prava je postala z delom Refleksija diplomacije kot dejavnosti skozi mednarodno običajno pravo na primeru literarne fikcije (2013).
  • Leta 2004 je izdala prvo znanstveno monografijo Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske, 2009 drugo znanstveno monografijo Moč vesti (zbrana dela Josipine Turnograjske), 2011 roman Šepet rdeče zofe (Tu gre za upodobitev ene najlepših ljubezenskih zgodb, kar jih imamo Slovenci v svoji zgodovini – gre za slovenskega Romea in Julijo.), 2012 dve knjigi: Josipina Urbančič Turnograjska, in nemško izdajo Josipina Urbančič Turnograjska, die erste slowenische Schlifstellerin, Komponistin in Dichterin.
  • Od leta 2003 dalje je objavila več člankov v različnih strokovnih in znanstvenih revijah ter sodelovala na različnih slovenskih in mednarodnih simpozijih.
  • Leta 2006 je prejela Plaketo Josipine Turnograjske za kulturne dosežke v občini Preddvor.
  • Leta 2007 je sodelovala je pri snemanju dokumentarno-izobraževalne oddaje Kako živijo slovenski gradovi, ki jo je snemala Televizija Slovenija, v kateri je bila predstavljena tudi Josipina Turnograjska in jo je odigrala v glavni vlogi.
  • Izid knjige Moč vesti je takratni predsednik države, dr. Danilo Türk, 16. 9. 2009, na gradu Turn pri Preddvoru pospremil s sledečimi besedami: »Pomemben, simboličen trenutek je to. Gre za zamolčano kulturno dediščino, ki je dobila svoje priznanje s to predstavitvijo in s tem delom.«
  • Leta 2011 je ustanovila Kulturno društvo Josipine Turnograjske za ohranitev slovenske in svetovne kulturne dediščine in je tudi njegova predsednica.
  • Leta 2003 se je redno zaposlila, in sicer najprej eno leto kot lektorica na Zdravniški zbornici, zatem pa kot učiteljica na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani. Od leta 2012 poučuje slovenski jezik in kulturo slovenske izseljence v Nemčiji, kamor je bila napotena s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
  • Svojo raziskovalno dejavnost posveča predvsem Josipini Urbančič, ostalim ustvarjalkam in ženskim vprašanjem od 19. do 21. stoletja. Tako je v okviru slovenskih tednov kulture, ki so potekali v organizaciji Slovenskega veleposlaništva v Turčiji februarja 2011 predstavila vlogo in pomen Josipine Turnograjske tudi v Ankari, kjer je njena predstavitev doživela velik medijski odmev.
  • Od leta 2002 je Josipino in njeno vlogo v slovenski literaturi predstavila in jo predstavlja na številnih kulturnih večerih po Sloveniji (npr. Dnevi evropske kulturne dediščine) in tudi v tujini (Švica, Avstrija, Nemčija, Turčija).
  • Aprila 2012 je v lastni režiji organizirala obnovo Josipininega groba v Gradcu, za kar je sredstva prispevala sama. Grob je bil namreč tik pred tem, da bi ga prekopali.
  • Leta 2012 in 2013 je sodelovala pri slovensko-nemški produkciji filma Petra Braatza z naslovom Tamikrest, ki predstavlja življenje in boj Tuaregov za preživetje skozi glasbo tuareške skupine Tamikrest. Pri filmu je sodelovala kot del kamere in ga je prevedla iz tamaška v slovenščino.
  • Leta 2012 je prejela posebno plaketo Ljudje odprtih rok, ki jo podeljuje vsako leto revija Naša žena v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Od leta 2012 v sodelovanju z Občino Preddvor organizira natečaj na najboljše ljubezensko pismo med mladimi. Na ta način želi simbolično nadaljevati pisemsko tradicijo, ki sta jo začela že Lovro Toman in Josipina Turnograjska.
  • Od leta 2005 ves svoj prosti čas namenja človekoljubnim potem, kjer pomaga revnim nomadskim prebivalcem na severu Afrike (v Libiji, Alžiriji, Maliju, Nigru, pa tudi v Siriji, Jemnu itd.). Svojo pomoč zadnja leta intenzivno usmerja v Tuarege in njihovo kulturo ter opozarja na njihove stiske ter težave, zato so jo slednji simbolično izbrali za svojo ambasadorko v Evropi.
  • Leta 2014 je prejela Priznanje in zahvalo s strani Republike Slovenije – Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Za trud in požrtvovalnost pri ohranjanju slovenske identitete in za pomembne dosežke, ki se odražajo v okolju, v katerem deluje z vsestransko bogatitvijo slovenske skupnosti v Zvezni Republiki Nemčliji«.
  • Mirina želja v prihodnosti: prinesti s svojim znanjem in pozitivnostjo nov veter v slovenski prostor in pomagati ohraniti tuareško kulturo preko izobraževanja mladih Tuaregov (ustanovitev šol).
  • Mirino sporočilo svetu je: »Spoštujmo drug drugega in imejmo se radi – ljubezen premaga vse! Otroci pa so naše največje darilo!«
Mira delavec Touhami v vlogi Josipine Turnograjske
Mira s svojim soprogom v puščavi
Mira v vlogi Josipine Turnograjske na gradu Turn
Mira pri razdeljevanju pomoci otrokom
Mira v puscavi s svojo kamelo