Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri

Delo

Josipina Urbančič velja za prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico. Ustvarjala je pod psevdonimom Turnograjska, ker je bil njen dom grad Turn. Ustvarjati je začela pri sedemnajstih letih in končala s smrtjo. Največ del je napisala v prvih dveh letih dopisovanja, in sicer 1850 in 1851. V kratki dobi svojega življenja je bila zelo plodovita pisateljica, saj je napisala osemintrideset povestic. Največ je napisala zgodovinskih povestic, ki so kratke, običajno dve strani. Pogosto je segala po motivih iz slovanske zgodovine (na primer Svobodoljubna Slovanka, Slavjanski mučenik, Poljski rodoljub itd.), na katero je bila zelo ponosna, ali pa iz obče zgodovine (Sodba Bretislavova, Lep izgled ljubezni do sovražnika, Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski ujeti oficirji), v katerih je opisovala francosko zgodovino, boje s Turki itd. V njenih zgodovinskih povesticah (Nikola Zrinji, Katarina, ruska carica, Boris itd.) so imeli vodilno vlogo različni vladarji. Zelo pomembno vlogo so imele tudi ženske, ki so odhajale s svojimi možmi v vojsko in se borile za svobodo svojega naroda. Z modrostjo, karizmatičnostjo in znanjem so osvojile srce še tako odločnega poveljnika. Napisala je tudi posvetilo Francetu Prešernu, ko je obiskovala njegov grob. Na željo zaročenca Lovra Tomana je spisala tudi nekaj pesmic (ohranjene so tri: Zmiraj krasna je narava, Noč na grobu in Smereka).

Josipina je bila tudi skladateljica. Njenih skladb se ni ohranilo veliko. Komponirala je klavirske skladbe in napeve s klavirjem za slovenske tekste. Josipinina prva skladba je bila napisana na Tomanovo pesem Tri rožice. Sledijo ji polka Zoridanka, klavirska skladba Spominčice, vesela Napitnica, polka Zorana in Zdravlica.

Josipina Turnograjska je ustvarjala v dobi, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati, poleg tega pa so bili do takrat ustvarjalci samo moški, zato so njena dela še toliko bolj pomembna in je bil njen preboj na slovensko literarno področje še toliko težji. V času svojega življenja je bila kot dama in kot pisateljica zelo cenjena na ruskem dvoru, v Bolgariji in na Slovaškem.  

Poleg osemintridesetih povestic, štirih pesmi in nekaj skladb je za seboj zapustila veliko idej, ki jih je imela. Bila je mladenka, zabavna, polna vitalizma in mladostniških želja. Bila je nekaj posebnega. Bila je Josipina, ena in edina.

(Povzeto po Mira Delavec Touhami, Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske, 2004)